V središču letošnje teme je misel, da nam lahko naša dediščina v snovni in nesnovni obliki veliko pove o tem, kako so bili narodi, skupnosti in države dolgo povezani in kako so še vedno povezani s skupnimi vrednotami, skupnimi praksami ter željo po ohranjanju in izmenjavi zgodb in z njimi povezane nepremične in premične dediščine, ki sestavljajo našo individualno in kolektivno zgodovino in identiteto. Sledovi fizičnih poti, ki prečkajo pokrajine in meje, nas opominjajo na to, da so bili ljudje vedno v gibanju in da so ljudstva potovala zaradi raziskovanja, izobraževanja, osvajanja ozemelj, trgovanja, kmetovanja in romanja. Povezave, ki so pri tem nastale, pogosto temeljijo na naši prepleteni zgodovini; naša stavbna dediščina, muzejski predmeti, umetniška dela, knjižnice, tradicije in obrti pa spominjajo na skupno preteklost in kažejo na medsebojne kulturne vplive. Poti, tako fizične kot tematske, ponujajo priložnosti za povezovanje dediščine in skupnosti. Slovesno odprtje letošnjih Dnevov evropske kulturne dediščine je bilo 25. septembra v frančiškanskem samostanu na Kostanjevici nad Novo Gorico, saj  je bil samostan pred nedavnim razglašen za kulturni spomenik državnega pomena, poleg tega pa bo prihodnje leto odigral tudi pomembno vlogo v programu EPK-ja.

Glede na izbrano temo DEKD 2024, ki bodo potekali po vsej Sloveniji med 28. 9. in 12. 10., smo se v zavodu odločili, da izpostavimo delo arhitekta Josipa Vancaša (1859–1932), arhitekta stavbe Zavoda sv. Stanislava, ki je bil eden najpomembnejših arhitektov v Avstro-Ogrski v drugi polovici 19. in začetku 20. stoletja. Sicer je večino stavb (okrog 200) načrtoval v Sarajevu oz. BiH, poleg tega pa tudi v drugih deželah, v Sloveniji (Ljubljana, Bled), na Hrvaškem (Zagreb, Osijek), Madžarskem (Budimpešta) in drugod. Največ je ustvarjal v secesijskem stilu, kombiniral pa je tudi elemente historičnih slogov, mdr. romanskega, gotskega in renesančnega stila.

Otroci Vrtca Dobrega pastirja, učenci OŠ Alojzija Šuštarja in dijaki Škofijske klasične gimnazije bodo v času DEKD ob različnih ustvarjalnih delavnicah in priložnostnih predstavitvah spoznavali življenjsko in umetniško pot Josipa Vancaša, ki se je vila širom tedanje Avstro-Ogrske monarhije in pustila prepoznaven arhitekturni pečat tudi na njegovem postanku v Ljubljani. Vse to jim bo v navdih pri njihovem likovnem in literarnem ustvarjanju ter pri pripravi plakatov o Vancaševem življenju in delu.

Razstava plakatov in likovnih del otrok in mladih iz različnih zavodskih enot bo na ogled od 7. oktobra do 20. novembra v avli OŠ Alojzija Šuštarja.

Nekaj informacij o Josipu Vancašu lahko preberete na spletni strani Slovenskega biografskega leksikona ter v spletnem prispevku o njegovem življenju in delu.

Vabljeni tudi, da pobrskate tudi po brošuri, v kateri je predstavljen pester program dogodkov in dejavnosti letošnjih Dnevov evropske kulturne dediščine, ki jih v teh tednih pripravljajo po različnih slovenskih krajih.