Dolgoletni profesor športne vzgoje na Škofijski klasični gimnaziji Andrej Kokalj je v teh dneh izdal svoj pesniški prvenec z naslovom Samba pa Ti.
Andrej je sicer občasno zapisal kakšno svojo pesem že v Domačih vajah, literarnem zborniku Škofijske klasične gimnazije, tokrat pa imamo priložnost, da se potopimo v slogovno in vsebinsko raznolike, razgibane in samonikle verze, kjer beseda teče o pravzaprav vseh ključnih stvareh, ob katerih se poet, tako tudi Andrej, vedno ustavi: odnosih, ljudeh, prijateljih, univerzumu, bivanju, ljubezni, koncu, mejah mogočega in minljivosti.
Profesor Andrej Bartol, ki je prispeval spremno besedo, med drugim zapiše: »Andrejevo pesnjenje je dragoceno. Ne le zanj pa za nas, ki ga poznamo. Dragoceno je za ves obseg in kakovostni vrh slovenske poezije. /…/ Presojam, da gre tudi povsem objektivno za enega izstopajoče originalnih glasov sodobne slovenske poezije, ki brez vsake pompoznosti in pretencioznosti, marveč v iskrenosti in spoznavni igrivosti bogati našo izkušnjo užitka ob branju res kakovostne slovenske književne produkcije.«
Ob kitarski mojstrovini Carlosa Santane, od koder si je Andrej izposodil naslov Samba pa Ti, in ob prebiranju njegovih pesniških verzov morda najdete slutnjo odgovorov, ki se razgrinjajo pred bralca. V svoji nečimrnosti si domišljamo, da so pesmi o nas, kot poje Carly Simon, ki jo Andrej citira. In v resnici so.
Lily Schweiger Kotar
