V zadnjih dneh je bilo tod okoli čutiti prav posebno in vznemirljivo vzdušje, ki je iz dneva v dan naraščalo.
Danes pa je žareče in prečudovito nebo naznanjalo, da se bo zgodilo nekaj posebnega. In res se je … v vrtcu nas je obiskal sam sv. Miklavž.
Dolga bela brada, škofovska palica in mitra, angeli, iskrice v otroških očeh, polni peharji suhega sadja in mandarin, darila … Niso sanje, prav res je bilo. Po končani igrici, kjer so nas Franci, Mojca pa mama in teta Micka spomnili, da moramo biti hvaležni za darove in jih deliti med druge ljudi, smo z molitvijo priklicali dobrotnika iz Nebes. Kako zelo dobro nas pozna in kako dobro ve, kaj vse dobrega smo naredili in kje se lahko še bolj potrudimo. Povabil nas je, naj ostajamo dobri, ker se nas takšnih veseli Jezus. Hvala, sveti Miklavž!
