Nova knjiga prof. Tineta Goleža

Zgodovinski roman avtorja Tineta Goleža z naslovom Več kot stoletje in pol opisuje življenje rodbine Mubi med letoma 1753 in 1921 na ozemlju naše čudovite domovine in tudi, na žalost, zunaj današnjih mej.

(Knjižni dar Celovške Mohorjeve družbe za leto 2025)

Delo ni zgolj zgodba o Mubijevih, temveč tudi pripoved o slovenskem narodu in njegovem kulturnem boju za obstanek. Avtor mojstrsko prepleta družinske zgodbe z zgodovinskimi dogodki in osebnostmi, ki so zaznamovali našo preteklost, kot so vojne, politični preobrati in družbene spremembe. Pisatelj s skrbno izbranimi podrobnostmi oživlja duh časa, ki preveva vsako stran romana, in ustvarja občutek, kot da smo sami priča preteklim dogodkom. Delo nudi edinstven vpogled v življenje navadnega človeka v obdobjih, o katerih smo se učili pri zgodovini, prebrali v kakšnem članku ali knjigi; avtorjev študij zgodovinskih virov in uporaba rodbinskih zgodb njegove družine sedaj omogočata, da se v življenje Mubijevih tekom branja vživiš zelo doživeto, se skupaj z njimi soočaš z njihovimi težavami, ki so bile precej večje od naših, in se skupaj z njimi veseliš lepih trenutkov. Skozi zgodbo so prikazane navade, ki so jih imeli naši predniki Slovenci v takratnem obdobju. Vera, denimo, jim je pomenila precej več kot Slovencem danes in so se ves čas priporočali Najvišjemu z molitvami ter prošnjami za blagoslov. Pa tudi družina, župnija in nenazadnje vaška skupnost so imeli v življenju naših prednikov precej bolj sveto vlogo, kakor danes.

Ker se nam danes uporaba slovenščine zdi povsem samoumevna, je to delo še toliko bolj dragoceno prav z vidika zavedanja, da ni bilo vedno tako. Avtor nas spomni, da so se naši predniki morali skozi stoletja nenehno boriti za obstoj in priznanje svojega jezika, ki je bil pogosto zatiran in zapostavljen, saj smo dolgo živeli v obdobjih tujih vladavin, ko je slovenščina v javnem in kulturnem življenju veljala za manjvredno. Ob življenju rodbine Mubi je spretno prikazano, kako je ljubezen do slovenskega jezika ter zavest o njegovi pomembnosti prehajala iz roda v rod in kako je jezik ohranjal narodovo identiteto in ponos. Zaradi predanosti in truda naših prednikov, ki so slovensko besedo negovali in prenašali naprej, je danes slovenščina uradni jezik v svoji lastni državi in tudi v Evropski zvezi – dosežek, ki se je še pred stoletjem zdel nepredstavljiv. Roman tako ne deluje zgolj kot zgodovinski prikaz, temveč tudi kot opomnik, da je ohranjanje slovenskega jezika naša skupna odgovornost. Spominja nas, da je bil jezik za naše prednike neprecenljiv zaklad in da je v njem zapisano vse, kar smo kot narod doživeli in prestali.

Kot narodnozavednega Slovenca me je delo globoko nagovorilo, saj skozi bogate in slikovite dogodke v zgodovini našega naroda odpira prostor za premislek o tem, kdo smo in od kod izhajamo. Ob branju tega romana me je prevevalo občudovanje do vztrajnosti in poguma naših prednikov, ki so se skozi zgodovino soočali z neštetimi izzivi, a vendar so uspeli ohraniti svoje vrednote, jezik in kulturo.

Zgodba rodbine Mubi nam z vsako stranjo daje jasno sporočilo: korenine vsakega naroda so neprecenljiv del njegove identitete. Pričujoči roman kar kliče po tem, da se vsak posameznik poda na pot raziskovanja svojih prednikov, njihovih navad in zgodb, saj prav iz tega lahko črpamo navdih in spoštovanje do lastne dediščine. Knjiga nas vabi, da bi tudi sami poiskali zgodbe svojih prednikov, ki morda čakajo zapisane v starih listinah ali pripovedih naših sorodnikov. Tudi skozi drobne vsakodnevne dogodke, ki jih avtor tako živo prikazuje, nas roman spomni, da se v naši preteklosti skrivajo mnoge dragocene in navdihujoče zgodbe, vredne ohranitve in pripovedovanja naprej.

Roman torej presega zgolj zgodovinsko pripoved in postane navdih za osebno potovanje k lastnim koreninam, saj nas spodbuja, da bi v teh zgodbah prepoznali vrednote in trdnost, ki so nas kot narod obdržale skozi težke čase.

K poglobljenemu razumevanju in doživljanju zgodbe čudovito prispevajo skrbno izrisane ilustracije, podrobni zemljevidi in prefinjeno zasnovan rodovnik, ki so delo samega avtorja knjige.

Knjigo bi priporočil vsakomur, še posebej pa študentom, dijakom in učencem, saj s svojo pripovedno močjo in bogatim opisom zgodovinskih dogodkov ponuja veliko več kot zgolj suhoparno predstavitev zgodovinskih dejstev. Pisatelj nam omogoča, da prek življenja in izkušenj rodbine Mubi spoznamo, kako so ljudje nekoč resnično živeli, kako so čutili in razmišljali ter s kakšnimi težavami so se spopadali na našem ozemlju in širše. Tisto, kar zgodovinska besedila in učbeniki pogosto le na kratko omenjajo, v tej knjigi zaživi v vsej polnosti – prikaže nam podrobnosti vsakdanjega življenja, kulturne in družbene običaje ter vrednote, ki so bile takrat temeljno povezane s slovenstvom.

Posebej dragoceno je, da roman bralca izobražuje na prijeten, pripovedni način, kar je neprecenljivo orodje za nas mlade, ki šele odkrivamo svojo preteklost in nacionalno identiteto, ki ji po domače pravimo kar domovinski čut. Knjiga nas spodbuja k razmisleku o tem, kako so živeli naši predniki, kakšne izkušnje so jih oblikovale in kaj vse so prestali, da smo danes lahko ponosni Slovenci. Poleg zgodovinskih dogodkov nam pisec omogoča, da zgodovino občutimo tudi na čustveni ravni, s čimer spodbudi sočutje in še poglobi občutek pripadnosti.

Knjiga je zato odlična izbira za vse, ki želijo iz prve roke začutiti duh časa, o katerem se sicer učimo v šoli, in dojeti, kako močno so dogodki preteklosti vplivali na naš narod. Delo profesorja Tineta Goleža tako vidim kot most med preteklostjo in sedanjostjo. Obenem nas roman opominja, da zgodovina niso zgolj oddaljeni dogodki, temveč živahna in poučna pripoved, ki jo moramo poznati in ceniti, če želimo razumeti, kdo smo danes.

Več o predstavitvi knjige v Ljubljani

Martin Otrin, 4. d

© 2018 Zavod sv. Stanislava. Vse pravice pridržane.

Zavod sv. Stanislava Skip to content