Osnovna šola Alojzija Šuštarja v Zavodu sv. Stanislava je zasebna osnovna šola, ki izvaja javnoveljavni program devetletne osnovne šole. Vzgoja v šoli temelji na krščanskih in splošnočloveških vrednotah.
Šola podpira celostni razvoj otrok, s tem tudi duhovno plat oblikovanja otrokove osebnosti. Prizadevamo si za dobro izobrazbo in vzgojo otrok za družbeno odgovorno in aktivno državljanstvo.
V tem delimo cilje vzgoje in izobraževanja z vsemi slovenskimi šolami, pot do zastavljenih ciljev pa je lastna ŠOLI TISOČERIH TALENTOV, kakor smo poimenovali našo šolo s programom in naborom dejavnosti in veščin za učence.
Pridih klasičnosti, umetniškega ustvarjanja, športa, veščin naravoslovja, matematične in računalniške pismenosti, jezikovne raznolikosti, aktivnosti učenja na prostem in v učilnici v naravi – so gradniki mreže znanja in priložnosti za naše učence.
Platon nas uči, da poteka učenje preko očaranosti. S karizmo in navdušenjem za veselje do učenja in življenja bomo skozi celo šolsko leto zaposleni in celotna šolska skupnost skupaj gradili mostove znanja, vzgoje in duhovnega razvoja.
01/58-22-225
01/58-22-247
01/58-22-161
01/58-22-311
Program zasebne osnovne šole v Zavodu sv. Stanislava se imenuje Program katoliške osnovne šole v Zavodu sv. Stanislava. Ima javno veljavnost od leta 2007 in je bil prilagojen spremembam šolskega zakona leta 2013.
Cilj je oblikovati samostojne, odgovorne, ustvarjalne posameznike, ki znajo uporabljati svoje sposobnosti. Program temelji na krščanskih vrednotah, poudarja poštenost, solidarnost, versko izkušnjo, skrb za naravo in kulturno identiteto.
Program traja devet let in se deli na dve obdobji:
Vpis je možen za vse otroke, katerih starši se strinjajo s programom. Šola nima šolskega okoliša.
Program je sestavljen iz obveznega in razširjenega programa.
Vključuje:
Posebnost: verski pouk je obvezen predmet.
Vključuje:
Dejavnosti potekajo pred poukom, med poukom in popoldne.
Program sledi učnim načrtom javnih šol, pri čemer imajo nekateri predmeti prilagojene vsebine (npr. UN za naravo in tehniko, UN za praktikum, UN za spoznavanje vere ter vero in kulturo).
Poučujejo strokovni delavci z ustrezno izobrazbo.
Verski pouk poučujejo učitelji s teološko izobrazbo. Pri drugih predmetih veljajo enaka pravila kot v javni šoli.
Vzgojna načela služijo oblikovanju in refleksiji našega delovanja. Izhajajo iz poslanstva in vrednot ter na operativni ravni usmerjajo naš način delovanja in pedagoško držo. V skladu z njimi oblikujemo pouk, obšolske in druge dejavnosti ter naš odnos do učencev, sodelavcev in staršev. Načela predstavljajo koherentno in zaokroženo enoto, zato posameznega načela ni mogoče izvzeti iz konteksta celote.
Oblikovanje celostne osebnosti
V središču naše vzgoje je človek kot celostna osebnost v svoji telesni, čustveni, intelektualni, družbeni, moralni in duhovni razsežnosti. Pouk in ostale dejavnosti spodbujajo rast osebne identitete posameznega učenca, pri čemer upoštevamo njegove sposobnosti in stopnjo razvoja. Zavedamo se, da učitelj pri poučevanju ne podaja le znanja, ampak posreduje tudi vrednote in veščine ter s tem vpliva na razvoj učenčeve osebnosti.
Smiselnost in življenjskost znanja
Načelo oblikovanja celostne osebnosti nas pri poučevanju usmerja k temu, da imamo pred očmi učenca, ki potrebuje trajno znanje in usposobljenost za življenje. Interdisciplinarni pristop nas zavezuje k povezovanju različnih šolskih predmetov in upoštevanju vseh vidikov učenčevega sveta. Pri pouku osmišljamo učno snov z izkušnjami vsakdanjega življenja in s tem pripravljamo učenca, da bo pridobljeno znanje in veščine znal samostojno uporabiti. Notranja motivacija je ključni dejavnik za uspešno učenje. Pri tem je pomembno, da znamo učitelji navduševati ter tudi sami najti resnični žar in veselje.
Inovativnost in ustvarjalnost
V skladu s talenti se vsak učenec razvija na svoj način in v svojem tempu. Zato ustvarjamo pogoje za prepoznavanje izvirnosti in uresničevanje posebnosti vsakega posameznika. Z načinom poučevanja in številnimi obšolskimi dejavnostmi spodbujamo inovativnost in ustvarjalnost. Učencu dajemo povratne informacije o napredku pri pouku in pri obšolskih dejavnostih. Pri učencih in učiteljih so zaželene drugačne, neustaljene poti razmišljanja in delovanja, saj omogočajo izražanje in razvoj njihovih potencialov ter prinašajo svežino v učni proces. S tem krepimo samozavest in pogum za izviren pristop k izzivom v nadaljnjem življenju.
Svoboda in odgovornost
Življenje je zastonjski dar Božje ljubezni. Pri učencu spodbujamo hvaležnost za dar življenja in zavest, da je svoboden in odgovoren. Svobode ne pojmujemo na individualističen način, ampak kot oseben odgovor na Božjo ljubezen. Preko dejavnosti spodbujamo čut odgovornosti na različnih ravneh (do bližnjih, do družbe, do narave …). V polnosti lahko človek uresniči svoje življenje tako, da odkrije svoje osebno poslanstvo in postaja dar za druge in za svet, v katerem živi.
Pravičnost in poštenost
Prizadevamo si, da bi vse učence obravnavali enakopravno in nepristransko, ter da bi bil vsakdo deležen tistega, kar mu pripada. Načelo pravičnosti zahteva, da enake stvari obravnavamo na enak način, neenake pa skladno z njihovo različnostjo. Evangelij nas spodbuja k »večji pravičnosti« (Mt 5,13), k pravičnosti, ki vsakemu daje možnost za izpolnjeno življenje in se ne ustavlja zgolj pri črki postave. Zato si pri zagotavljanju pravičnosti prizadevamo, da ne bi spregledali individualnih potreb posameznega učenca. Preko dejavnosti pri učencih razvijamo čut za pravičnost in delitev dobrin. Spodbujamo osebno poštenost in iskrenost.
Zaupanje in dialog
Za vzgojno delovanje je ključnega pomena zaupanje. Verjamemo v temeljno dobro vsakega učenca in ustvarjamo ozračje, kjer se vsakdo počuti sprejetega. Zavedamo se, da so tudi napake, kršenje dogovorov in pravil priložnost za dialog, poglobitev zaupanja in osebno rast. Ko učenec prevzema odgovornost za vse, kar je sposoben narediti sam, pridobiva zaupanje vase. Ob tem pa ni prepuščen sam sebi, saj ga spremljamo in mu dajemo povratne informacije o njegovem napredku.
Empatija in skrb za šibkejše
Človek se v polnosti uresničuje v odnosu z drugimi. Učitelji prihajamo naproti vsakemu učencu, ga vidimo celostno in se vživljamo v njegov miselni, čustveni in duhovni svet. Spoštujemo in cenimo njegovo drugačnost in enkratnost v razmišljanju, dojemanju in delovanju. Posebej pozorni smo do šibkejših na različnih področjih, saj izhajamo iz svetopisemskega vodila »nosite bremena drug drugemu« (Gal 6,2). Po svojih najboljših močeh jim pomagamo pri reševanju njihovih težav. Učencem pomagamo odkrivati njihova močna področja in darove, na podlagi katerih spoznavajo svojo lastno vrednost in krepijo samospoštovanje.
Odprtost za vse
Prepričani smo, da nas različnost bogati. Dragocen nam je vsak učenec ne glede na spol, narodnost, svetovnonazorsko ali versko prepričanje, socialni status, mesto v družbi ali druge osebne okoliščine. Prizadevamo si, da brez predsodkov vstopamo v odnos do drugačnosti, in k temu vzgajamo tudi učence. Drža odprtosti preprečuje občutje večvrednosti in samozadostnosti. Jasno izražamo svojo katoliško istovetnost, ki nas spodbuja, da ustvarjamo odprt prostor, v katerem se vsakdo počuti sprejetega.
Graditev skupnosti
Naša vzgojna usmeritev izhaja iz prepričanja, da lahko človek v polnosti razvije svojo osebnost samo znotraj skupnosti, v kateri se počuti sprejetega. Vzgojno delovanje se prvenstveno odvija znotraj razrednih skupnosti in vzgojnih skupin. Skupnost posamezniku omogoča, da razvija, odkriva in prepoznava sebe ter prevzame odgovornost za njeno izgradnjo. Z različnimi dejavnostmi učenca spodbujamo k sodelovanju, sprejemanju in podpiranju drugih. Na ta način ga pripravljamo na timsko delovanje in aktivno sooblikovanje družbe. Pri tem je odločilen zgled, ki ga dajemo učitelji kot skupnost.
Plemenitost in odličnost
Odličnost pomeni prepoznati in vztrajno razvijati svoje darove do največje možne mere. Spodbujamo nadarjene učence na različnih področjih. Z lastnim zgledom in zgledom velikih osebnosti iz zgodovine človeštva učence ozaveščamo, da svoje darove uporabljajo za dosego plemenitih ciljev v dobro človeka in celotnega stvarstva. Plemenit človek stremi k odličnosti, te pa ni brez plemenitosti. Znanstveni in družbeni napredek nujno vključuje etično odgovornost; etična zavest pa zavezuje k poglabljanju in širjenju znanja. V krščanskem pojmovanju odličnost in plemenitost vodita k polnosti življenja (svetosti).
Učitelji spoštujejo etični kodeks zaposlenih v Zavodu sv. Stanislava: