To pa ni bil prav navaden obisk, šli smo namreč pogledat, kako je, ko postaneš prvošolček. Najprej so nas prijazno sprejeli in nam zapeli dve pesmici, potem pa smo imeli delo po postajah, ki so bile zelo zanimivo pripravljene. Vsak “vrtičkar” je dobil svojega “šolskega mentorja” in skupaj so izvajali naloge, ki so bile pripravljene. Ob koncu srečanja smo zapeli še pesem Sem jaz gradim prijateljstvo. Imeli smo se prav lepo in hvaležni smo, da so nas tako lepo sprejeli medse.
