Na Medvedje Brdo kdaj zaide medved, pogosteje med Medvejce z učitelji učenci vred. In je veselo in poučno, gredo pogosto naokrog. Družinski dnevi polnopljučno so kraj veselja mladih rok.

Mi smo mladi Argonavti, naša ladja so kolesa, naša vesla so bedresa, kakor Luno astronavti morja iščemo čudesa.

Časovni stroj se že zaganja, med Grad in Rožnik nas priganja. Prečudno čudo, oj stvari: Rimljani v tunikah so ti!

Na polju raste travica, med travico so rožice, žuželke in mrčes žive, lepote polna glavica.

Glej, učilnica v naravi. Tile mladi: so pri pravi? Žagajo in dolbejo, da se vse kadi, kaj bo, pa presneto vejo, čudežne stvari. Kakor Dedal v antiki porasti beton v sliki, vendar sonce kril ne pali, kipi bodo v avli stali, mladi pa še kdaj prido, da bo vsem kot zdaj lepo.

Talentov naših preobilo v dvorano se je športno zlilo. Srce je v pesmi, plesu pelo, kot sanje vse se nam je zdelo.

O Emona starodavna, tvojih kamnov preobilo priča, kar se kdaj je tu godilo, o, Rimljanov zgodba slavna!

Črno, rdeče jagodičje, razvedri se ti obličje. V Gorjah črni ribez raste, kakor želod raste v hraste. P'r Andreco Tilen, Ana sta oba zelo zagnana.