Kot je v enem izmed nagovorov izpostavil ljubljanski nadškof msgr. Stanislav Zore, ki je v našem zavodu preživel dobršen del letošnjega prvega šolskega dneva, je vsak začetek poseben že sam po sebi. Za letošnji 1. september pa to lahko trdimo z vseh vidikov, saj je bilo marsikaj drugače kot v preteklih letih, nikoli se na primer še ni zgodilo, da bi se dijaki v šolske klopi vračali po skoraj šestih mesecih. Najpomembnejše pa je, da tudi vsi omejevalni ukrepi niso skazili veselja ob ponovnem (ali prvem) snidenju.
V zadnjem počitniškem tednu smo na gimnaziji pripravili ustvarjalno-duhovni tabor, za katerega so nam prostore prijazno odstopili v dijaškem domu.
Vstopanje v novo šolsko leto smo v Zavodu sv. Stanislava že tradicionalno začeli z izobraževalnim dnevom za zaposlene. Manj tradicionalno je bilo tokratno prizorišče, saj so se zaradi potrebe po ohranjanju medsebojne razdalje pedagoški in tudi ostali delavci letos zbrali v športni dvorani osnovne šole. Bolj bistvena pa je bila vsebina dneva kot uvod v leto, posvečeno nadškofu Alojziju Šuštarju ob 100-letnici njegovega rojstva.
Ni čisto tako, kot bi želeli, pa vseeno - drage maturantke, dragi maturanti, srečno na nadaljnji poti.
Drage bodoče dijakinje in dragi bodoči dijaki, spoštovani starši, v dijaškem domu imamo še nekaj prostih mest.
In kako na čas, ki so ga njihovi otroci preživeli v dijaškem domu, gledajo starši in zaposleni?
Zakaj bivati v Jegličevem dijaškem domu, kje so njegove prednosti in kako na preživeta leta v njem gledajo dijaki, lahko razberete v nadaljevanju.
Likovna kolonija Jegličevega dijaškega doma AKVAREL kljub karanteni nadaljuje svojo pot. V času, ko bi sicer v atriju v 1. nadstropju našega zavoda postavili "Primula" razstavo, selimo predstavitev svojih izdelkov iz letošnjega šolskega leta na splet.
Ste že videli novi predstavitveni video našega dijaškega doma?
Danes, 15. aprila, je bil upokojeni g. nadškof Alojz Uran pokopan v ljubljanski stolnici. Dan prej so sveto mašo zanj darovali tudi duhovniki Zavoda sv. Stanislava, v katerem je preživel zadnje obdobje svojega življenja, z njim pa je bil kot šentviški župnik in ljubljanski nadškof povezan že precej prej. Direktor Tone Česen je v nagovoru pri maši strnil spomine na prijatelja, ki je s svojo dobrohotnostjo, veseljem, molitvijo in pesmijo pustil močan pečat tudi na zavodskih hodnikih.
