Ker diham na svoj način

»Vojna je tako nepravična in kruta, da skušajo tisti, ki se bojujejo, v sebi udušiti glas vesti.« (L. N. Tolstoj)

Vabljeni k branju razmišljanja Valerije Lah Peternel, profesorice ruskega jezika in književnosti na Škofijski klasični gimnaziji, ki odraža odnos celotne skupnosti Zavoda sv. Stanislava do ruske agresije nad Ukrajino.  

»Težko razumeš svet okrog sebe, če ne poznaš družbenega konteksta, ki ga določajo zgodovina, vera in kultura.« Mark Boris Andrijanič, alumen 6. generacije

Mark Boris Andrijanič je na Škofijski klasični gimnaziji obiskoval grški razred, kjer pravi, da so ga pritegnile predvsem družboslovne vsebine. V Ljubljani je diplomiral na Pravni fakulteti, na Univerzi v Oxfordu pa nadaljeval s študijem mednarodnih odnosov. Je soustanovitelj številnih nevladnih organizacij, ki spodbujajo podjetništvo in aktivno državljanstvo, sodeloval je pri mnogih projektih digitalne preobrazbe po celem svetu. Danes je minister, pristojen za digitalno preobrazbo. Sebe opiše kot ponosnega Slovenca, Evropejca in bivšega škofijca. Njegova razredničarka se ga spominja kot optimista, pri katerem je vse mogoče, če ne danes, pa jutri. Lepo vabljeni k branju!

»Zelo kmalu sem jo sprejel kot nekaj vsakdanjega, kot nekaj, kar mi je namenjeno in s čimer se moram spopasti, kot z izzivom, ki te krepi.«

Damijan Vizjak, dijak 1. letnika Škofijske klasične gimnazije, govori o svoji slepoti. Sproščeno, odkrito in z obilo humorja. Tak je Damijan tudi danes, ko se uspešno spopada z izzivi najstništva, šole in ostalega, kar mu prinese življenje. Damijan sam pravi, da vedno ni bilo tako. Ob taki zgodbi človek ne more drugega, kot da utihne, posluša in se uči. Zato je poklic učitelja tako osrečujoč. Ker se vedno lahko česa (na)učiš in dokler se želiš, si na pravem (delovnem) mestu. Ko te ta želja zapusti, moraš oditi. Zdi se, da je Damijan lahko razlog, da ostaneš. Že na prvem klepetu na hodniku me je ogromno naučil – v spominu ostajata predvsem preprostost in potrpežljivost. Morda se česa naučite tudi vi. Vabljeni k branju njegove zgodbe in predvsem tega, kako se je Damijan znašel na velíki šoli, svoj pogled je dodala tudi njegova spremljevalka ga. Katarina Zupančič.

»Radovednost je prvo in najosnovnejše čustvo, ki ga zasledimo v človeškem umu.« *

Dijakinje Škofijske klasične gimnazije Sara Kern, Karin Kunstelj, Brina Bregant in Anja Konjar so se v polnosti predale radovednosti svojega uma in rezultat je bil več kot imeniten. V oktobru 2021 so namreč med 52 nalogami prejele Krkino nagrado za srednješolsko raziskovano delo. Zgoraj omenjena naloga je imela naslov »Skrivnosti Physaruma polycephaluma«, ki jih bodo mlade raziskovalke in njihov mentor dr. Martin Tine Perger, profesor kemije na Škofijski klasični gimnaziji, poskušali malo razgrniti. Dijakinjam raziskovalkam in njihovemu mentorju iskreno čestitamo!

»Ameriška izkušnja – mesec poletnih počitnic v Clevelandu, ki je najbolj enkratna in neverjetna izkušnja mojega življenja«.

Škofijska klasična gimnazija že od ponovnega odprtja v 1993 goji redne stike s Slovenci po svetu, predvsem v ZDA in Kanadi, ki nas razveseljujejo s svojo gostoljubnostjo in vsestransko naklonjenostjo, kadarkoli potujemo tja. Ena najbolj zvestih pri tem sta zakonca Luzar iz Clevelanda (Ohio), ki že več kot dve desetletji vsako poletje odpreta svoj dom za 3–4 dijake 3. letnika ŠKG. Verjameta namreč, da tudi potovanja pomagajo pri osebni rasti. Dijaki to potrjujejo. V spodnjem zapisu lahko preberete vtise zadnjega tovrstnega obiska – pred epidemijo julija 2019, ko so v ZDA potovali Linda, Nika in Rok, danes študentje ekonomije, kadrovskega menedžmenta in biologije.

Jegličev dijaški dom mi predstavlja varno in prijetno okolje, kjer sem našla to, kar sem iskala: podobno misleče ljudi, človeka za pogovor ali sprehod in mir v kapeli.

Deset dijakov Škofijske klasične gimnazije, ki bivajo v Jegličevem dijaškem domu (tam je vseh letos 185), v spodnjem zapisu razmišlja o poteku svojih srednješolski dni, razlogih za vpis na ŠKG in bivanje v JDD, izzivih pouka in stikov na daljavo in še o kakšnem prav posebnem spominu, za katerega vedo samo oni. Tu se vam ponuja tudi obrazložitev odgovora na vprašanje, kdo je najbolj odgovoren za rast v JDD: »Za to najbolj skrbijo moj vzgojitelj, domski kaplan ter seveda kuharice«.

»Ustvarjalnost je zaželena tudi v znanosti, saj je zmožnost pretvarjanja idej v smiselno celoto univerzalna vrlina.« Jerneja Koren, alumna 23. generacije

Jerneja Koren je kot zlata maturantka junija 2019 zaključila šolanje na Škofijski klasični gimnaziji, kjer so jo pritegnili predvsem naravoslovni predmeti in oblikovanje. Danes je študentka imunologije in farmakologije na Univerzi v Aberdeenu na Škotskem. Zase pravi, da še vedno rada ustvarja, predvsem takrat, ko potrebuje »odmor od celic in fiziologije«. Kot vsi v teh mesecih pogreša vzdušje predavanja v živo, popoldneve v laboratorijskih učilnicah in druženje s sošolci. 

Izkušnja maturantke s šolskim sistemom v Sloveniji: Ustvarimo aktivnega državljana! 

Zala Žnidarič, alumna 24. generacije maturantov na Škofijski klasični gimnaziji, je v Dnevnikovi prilogi Objektiv objavila svoje razmišljanje o šolskem sistemu v Sloveniji. V svojem zapisu odločno podpira misel o pomembnosti šolstva za razvoj slovenske družbe in o nujnosti modernizacija šolskega sistema. Hkrati poudarja, da ključno vlogo pri tem igrajo domišljija, ustvarjalnosti in aktivnost učencev med poukom. Danes je Zala je študentka prvega letnika programa Specialna in rehabilitacijska pedagogika na Pedagoški fakulteti v Ljubljani.

“Nisem pričakoval, da je lahko v enem razredu toliko dobrih ljudi.”

… je zadovoljna ugotovitev enega od 178 dijakov letošnjih prvih letnikov, s katero se mnogi izmed njih strinjajo in ob njej tudi pošteno oddahnejo. Predstavniki generacije Z na Škofijski klasični gimnaziji so, kot pravijo sami, imeli od 1. septembra dalje dve večji skrbi: kako se bodo razumeli s sošolci v razredu in kako bo steklo šolsko delo. V nadaljevanju preberite, kaj jih še žuli, s čim so še posebej zadovoljni in s čim ne ter kako je približno ena tretjina dijakov, ki biva med tednom v Jegličevem dijaškem domu, sprejela ta pomemben korak. Kaže, da se je generacija, za katero je značilno, da bi jih več kot polovica rada spremila svet na bolje, svoje okolje posrečeno prilagodila tej želji.

»Zanimivo se mi zdi, kako dobra izobrazba, spoštovanje in strpnost do drugih lahko spremenijo človeka na bolje.« Sven Padraig O Siochfhradha Prešern

Sven Padraig O Siochfhradha Prešern Prešern, dijak generacije vpisane jeseni 2015, si je za svojo akademsko pot vedno želel izbrati »sanjski Cambridge«, kamor je bil letos tudi sprejet, in kjer študira jezike, literaturo in zgodovino staroselcev britanskega otočja in Skandinavije. V nastalem pogovoru lahko preberete, kakšno je tam študentsko življenje in delo, zakaj je pri tem pomemben humor, česa se je Sven naučil na ŠKG in zakaj se teden v Cambridgu začne v četrtek.

© 2018 Zavod sv. Stanislava. Vse pravice pridržane.

Zavod sv. Stanislava Skip to content