Klemen stanuje pri družini dijaka Henrija, ki bo v februarju obiskal Slovenijo ter se spoznal s slovensko kulturo in šolskim sistemom. Klemen je o svoji doživetjih prvega tedna zapisal:

Prejšnji petek sem prišel na izmenjavo v Francijo, da spoznam njihovo kulturo in izboljšam svoje znanje francoščine. Moram reči, da je bil ta teden precej pester. Po tednu dni v Franciji sem ugotovil, da je veliko stereotipov o Francozih precej resničnih. Najprej sem na letalu v Pariz dobil paradižnikov sok, tako da me je dočakalo presenečenje še pred prihodom v Francijo. Ko sem prvi dan prišel k družini (ki poleg staršev sicer šteje kar 7 otrok, od vseh je doma samo še dijak Henri), sta me za mizo pričakala 2 noža (eden je samo za sir), dva kozarca (eden je za vino) in pa žlička za pecivo, ki spada prav k vsakemu kosilu in večerji. Že prvi dan so mi ponudili bageto in tri različne sire, preden smo preskočili na potico, ki sem jo prinesel s seboj (in zelo jim je bila všeč). Takoj sem ugotovil, da Francozi dajo velik poudarek na prehranjevanje. Vsak dan jemo bageto, sir pa smo pri jedi izpustili le enkrat. Rogljičke sem jedel že trikrat.

Že dan po prihodu sem spoznal Henrijeve brate in sestre, ki imajo skupaj že preko 15 otrok. Ena izmed njegovih sester je z družino do nedavnega živela v ZDA, zato v družini govorijo angleško tako dobro kot francosko. Fasciniralo me je predvsem to, kako jezika starši in otroci menjajo brez kakršnega koli pravila. Otrokom sem predstavil Slovenijo in moram reči, da so izgledali zelo navdušeni.

V ponedeljek sem prišel prvič v šolo in sošolci so me zelo lepo sprejeli. Pouk poteka precej podobno kot pri nas, le da so šolske ure in glavni odmor daljše, zato se pouk zaključi šele ob pol petih popoldan.

V sredo smo se odpravili v Pariz, kjer so šli po opravkih, mene pa so medtem pustili štiri ure v Parizu. Ker ni bilo zadosti časa, da bi si mesto ogledal peš, sem kupil karto za metro in se vozil od znamenitosti do znamenitosti. V treh urah sem uspel obiskati Eifflov stolp, Slavolok zmage, Musée d’Orsay, La Défense, prenovljeno Notre-Dame, Elizejske poljane ter Place de la Concorde.

S Pariza pa se nismo vrnili nazaj na sever, kjer živijo, ampak smo skupaj z nekaj Henrijevimi brati in sestrami odpravili na jug, v same Alpe, kjer imajo gorski vikend. Najprej smo se ustavili na tržnici, kjer so kupili kakih 15 kg sira, nato pa smo se nastanili v koči, ki je v njihovi družinski lasti že več kot stoletje. Koča se nahaja manj kot 10 kilometrov stran od vrha Mont Blanca.

V Alpah smo ostali do nedelje, potem pa smo se po sedmih urah vožnje vrnili nazaj na njihov dom.

Teden francoskih doživetij pa me še čaka.

Klemen Mihelčič