Nedelja, 5. marec

Jakob Štih  je takole opisal prvi potovalni dan: “Dan se je začel zgodaj. Pred tretjo uro zjutraj smo bili že v kombijih in na poti na zagrebško letališče, od koder smo leteli najprej v Frankfurt, nato pa po temeljitem in dolgotrajnem varnostnem pregledu na tamkajšnjem letališču naprej v škotski Glasgow. Zame je bil to prvi polet z letalom in izkušnja je bila super (čeprav malo neudobna). Od tam smo se s taksijem odpeljali do železniške postaje v Paisleyu ter se z vlakom odpravili do Ayra. Vožnja je bila polna čudovitih razgledov na slikovito škotsko pokrajino. V Ayru smo se z gostitelji odpravili vsak na svoj konec. Naju z Andyjem je mama gosteče družine odpeljala na tekmo rugbyja njenega sina, po kateri sva imela priložnost poskusiti tradicionalno škotsko pito, nato pa smo s celo družino odšli še na večerjo v idilično restavracijo. Potem smo se odpravili proti vasi Kilwinning, kjer prebivajo najini gostitelji. Namestila in razpakirala sva se, gostitelji pa so nama razkazali svoj prečudovit dom in nama predstavili svoje prikupne pse. Prvi dan izmenjave lahko torej zaokrožim kot lep in poln novih doživetij.”

Ponedeljek, 6. marec

Natalie Zupan Todorović: “Nekateri od nas smo si škotsko podeželje in mesta zelo na hitro ogledali že ob prihodu v nedeljo z našimi družinami gostiteljicami. Ponedeljek pa je bil prvi dan, ko smo zares spoznali škotsko kulturo in kako tu živijo in se šolajo naši vrstniki. Prvi šok so bile njihove živo zelene uniforme in šolski avtobusi, s katerimi smo se pripeljali v šolo, saj so organizirani avtobusi samo za dijake vsake šole posebej. Zagotovo smo bili vsi zadovoljni, da se tukaj pouk začne šele ob 9h in smo se lahko dobro naspali po dolgi poti v nedeljo. Ko smo prispeli v St. Wellingtons’s school, so nam škotski dijaki razkazali vse prostore, ki se dosti razlikujejo od Škofijske. Vse učilnice so zelo majhne in nekaterih ne povezujejo hodniki, zato se morajo iz ene v drugo sprehajati zunaj tudi v mokrem škotskem vremenu. Zelo zanimiva je telovadnica, ki je hkrati dvorana, a je manjša od košarkarskega igrišča. Zunanjost šole je zelo lepa in res spominja na majhen grad. Po ogledu smo imeli delavnico z otroki iz osnovne šole, kjer smo se bolje spoznali z njimi in vrstniki iz Belgije, Nemčije, Francije in Makedonije. Za tem smo si vsi razdelili prigrizke, ki smo jih prinesli iz svojih držav. Sledil je pogovor o okolju po skupinah, kjer smo se pripravljali za dejavnosti naslednjega dne. Še zadnja delavnica v ponedeljek je bila čiščenje plaže, v skladu s temo naše izmenjave Futur€nvironment. Peščena plaža se nahaja zraven šole in jo lahko gledajo iz večine učilnic. V resnici je zelo lepo ohranjena in na njej ni veliko smeti, zato je bilo čiščenje večinoma le sprehod ob vodi. Vsi smo bili pripravljeni na deževno in hladno škotsko vreme, a nas je ob morju vseeno zeblo zaradi hladnega močnega vetra. To je bila naša zadnja skupna aktivnost v ponedeljek, nato smo se poslovili in odpravili domov k svojim gostiteljem.”

Torek, 6. marec

Miklavž Grum: “V torek, 7. 3., nas je zjutraj pričakalo škotsko sonce. Najprej smo se vsi dijaki Erasmus+ projekta zbrali v dvorani šole Wellington. Po kakšni besedi z novimi prijatelji smo se skupaj posedli na avtobus. Najprej smo se odpeljali na največjo kopensko nahajališče vetrnih elektrarn (wind farm) v Veliki Britaniji. Tam smo se razdelili v dve skupini. Prva je imela organiziran avtobusni ogled okoli vetrnic, ki se nahajajo na čudovitih planotah. Obiskovalec dobi z opazovanjem vetrnic, ki se složno vrtijo v vetru škotske pokrajine posejane z jezeri, lep vtis, da je vetrna energija res čist in z naravo povezan vir energije. Druga skupina se je udeležila delavnic, na katerih so z eksperimenti ugotavljali optimalne dejavnike za najboljši izkoristek elektrarn. Dan smo nadaljevali z obiskom Sky akademije, medijske hiše Sky News. Tam smo spoznali delovanje in postopke priprave televizijskih poročil. Imeli smo priložnost, da smo tudi sami oblikovali poročilo, ga posneli in uredili. Bilo je zelo zanimivo videti, kaj se dogaja v ozadju poročanja novic, ki jih gledamo vsak dan. Aktivnosti za ta dan pa še ni bilo konec. Odpeljali smo se nazaj v pristaniško mesto Ayr. Med vožnjo smo bili priča petju Belgijcev, ki definitivno ne bi bili kos kvaliteti škofijskih zborov. Objektivni opazovalec bi si zaželel, da bi od doma prinesel slušalke. Šalo na stran, prav taki trenutki ti ostanejo v lepem spominu. Po netradicionalni škotski večerji (riž in curry) smo bili vabljeni na tradicionalno praznovanje Ceilidah. Tam smo bili priča škotskim plesom, ki smo se jim morali pridružiti tudi mi, in se je na koncu izkazalo kot zabavna izkušnja, za glasbo pa je poskrbel kar šolski orkester. Imeli smo možnost spoznavanja ostalih in menjave kakšnih kontaktov. Ko so se utrudili še najbolj vztrajni plesalci, smo se poslovili in odpravili v domove naših gostiteljev, na zaslužen počitek, s škotskimi melodijami v ušesih.”

Sreda, 7. marec

Žiga Mestnik: “Ko sem se tretji dan zbudil, se nisem počutil najbolje. Prehladil sem se. Rekel sem si, da je dobro jutro, in šel dol na zajtrk. Oče gostitelj me je čakal v kuhinji in miza je bila že pogrnjena. Pripravil mi je škotski zajtrk s toastom, maslom in jagnječjim mesom. Ko sva z mojim gostiteljem Jamesom končala s hrano, sva odšla v šolo. Vožnja je bila zelo zanimiva, saj v Veliki Britaniji vozijo po levi, volan pa je na desni. Vedno sem sedel spredaj in to mi je zelo zmešalo glavo. Med vožnjo sem imel nekaj dobrih pogovorov z gostiteljem in njegovim očetom. Po 20 minutah vožnje smo prispeli v šolo. James je imel pouk, erazmovce pa je že čakal avtobus za Glasgow, zato smo se poslovili do popoldneva. Vožnja do Glasgowa je bila zame precej kratka. Pogovarjali smo se o temah, kot so, kako se razlikuje naš šolski sistem, kakšne poklice si želimo opravljati, igrali igre in poslušali, kako Belgijci (slabo) pojejo. Avtobus nas je odložil na glavnem trgu v Glasgowu, George Square. Sprehodili smo se do umetnostnega muzeja, kjer smo imeli delavnico. Na delavnici smo se pogovarjali o trgu George in kako bi ga arhitekturno preoblikovali mi, da bi bil okolju prijazen in trajnostno urejen. Po delavnici smo imeli nekaj prostega časa. Slovenci smo se skupaj odpravili po mestu. V restavraciji Nando’s smo jedli hamburgerje in tortilje. Trgovina One funt shop je bila najbolj ugodna trgovina, v kateri sem kdaj koli bil. Vsi Slovenci smo si kupili škotske kape. Glasgow smo zapustili okoli 14.45. Po izletu je naš gostitelj končal šolo, skupaj smo šli na bowling in igrali laser tag. Bilo je zelo zabavno. Zvečer me je gostiteljska družina odpeljala v restavracijo, kjer sem jedel jagnječja jetrca in brownie s sladoledom, eno najboljših jedi, kar sem jih kdaj jedel. Pred odhodom domov so mi želeli pokazati stanovanje, ki ga prenavljajo. Je ogromno in staro 200 let. Doma sem naučil svoje gostitelje igro nizozemščina in še zadnji večer smo se skupaj imenitno zabavali. Večer je prehitro minil in žalosten sem šel spat, saj sem vedel, da bom naslednje jutro odšel.”

Četrtek, 8. marec

Valentin Kavčič: “Danes smo se že ob pol devetih zjutraj vsi zbrali pred šolo, kjer nas je že pričakoval avtobus, s katerim smo se odpravili na letališče v Glasgowu. Tam smo se poslovili od Belgijcev in Nemcev, z Makedonci pa smo preživeli še nekaj skupnih ur, saj smo do Frankfurta leteli z istim letalom. V Frankfurtu smo po precej dolgem čakanju prestopili na letalo za Zagreb, kamor smo, sicer s precejšnjo zamudo prispeli že kar v večernih urah. S kombijema smo se naposled le odpeljali proti Ljubljani, utrujeni, vendar polni lepih vtisov in spominov.”

Zbrala in uredila Alenka Battelino, prof., koordinatorka projekta