Prvega avgusta 2023 je minilo 50 let od smrti slikarja in duhovnika Staneta Kregarja (1905–1973), v šolskem letu 2023/24 pa se spominjamo 30-letnice ponovne ustanovitve Škofijske klasične gimnazije in tudi Galerije Staneta Kregarja, zato smo ob vstopu v novo šolsko leto postavili razstavo Antični motivi v slikarstvu Staneta Kregarja. Antično motiviko je Kregar vključeval v vseh svojih ustvarjalnih obdobjih, kar se jasno odraža tudi v citiranju antičnih mitov v naslovih njegovih del, npr. Ojdip, Orfej in Evridika, Ikarus, Prometej se vrača, Odisej, O čem razmišljaš, Antigona? itd. Poleg izbranih slik iz stalne zbirke Kregarjevih del v Galeriji Staneta Kregarja so na razstavi tudi dela iz zbirk zasebnikov in Nadškofije Ljubljana, ki se jim zahvaljujemo za posojo.

Razstavo smo odprli v ponedeljek, 4. septembra, ob 19. uri v Kregarjevem atriju. O antični motiviki je spregovorila prof. grščine in latinščine Neža Karlin, v glasbenem programu so nastopile violinistki Elizabeta in Julija Tomac ter alumna ŠKG Eliška Škaler z dvema avtorskima skladbama; razstavo je odprl direktor zavoda mag. Anton Česen. Razstava je na ogled do 2. oktobra.

Stane Kregar je z Zavodom sv. Stanislava močno povezan: rojen je bil v Zapužah pri Šentvidu istega leta (1905), kot se je začel pouk na Škofijski klasični gimnaziji, kjer je bil nato tudi osem let dijak – v času gimnazije je z ilustracijami sodeloval tudi v dijaškem zborniku Domače vaje. Po maturi je vstopil v bogoslovje in študiral na Teološki fakulteti v Ljubljani, v duhovnika je bil posvečen leta 1929. Ljubljanski škof Gregorij Rožman ga je določil za naslednika umrlega profesorja risanja Gašperja Porente na Škofijski klasični gimnaziji in Kregar si je izbral študij na Akademiji likovnih umetnosti v Pragi, diplomiral je z odliko v razredu profesorja Maxa Švabinskega. Leta 1935 se je vrnil v Ljubljano in poučeval risanje na gimnaziji do nemške zasedbe leta 1941, po izselitvi zavoda pa se je pouk do leta 1945 nadaljeval v Baragovem semenišču za Bežigradom. Ob ponovni ustanovitvi zavoda leta 1993 je bila na podlagi del, ki so jih darovali slikarjevi dediči – sestri Cilka Kregar in Marija Šenk ter brat Ivan Kregar – tu ustanovljena tudi Galerija Staneta Kregarja, ki hrani največjo zbirko slikarjevih del.

Stane Kregar (1905–1973) je eden osrednjih slovenskih likovnih umetnikov 20. stoletja, ki je v slikarstvo na Slovenskem pionirsko uvedel več likovnih smeri; leta 1971 je prejel Prešernovo nagrado za življenjsko delo. Ustvaril je kakovosten in obsežen tako posvetni kot sakralni opus, saj obsega okrog 600 slik (v različnih tehnikah: olje, tempera, svinčnik …), likovno opremo za okrog sto cerkva na celotnem slovenskem ozemlju (freske, mozaike, vitraje, po katerih je tudi najbolj poznan) in številne knjižne ilustracije ter umetnoobrtne izdelke (tapiserije, vezenine za bogoslužno rabo …). Tako širokega tehničnega znanja in obvladovanja različnih zvrsti slikarstva ni imel noben Kregarjev sodobnik. Ustvarjal v različnih likovnih slogih (nadrealizem, poetični barvni realizem, abstrakcija in nova figuralika), ki pa jih kljub raznolikosti povezujeta slikarjeva prepoznavna liričnost in bogata barvna paleta.