Ste že odložili svoj plašč na pravo mesto? 😉
Jezusov prijatelj Luka je ohranil simpatičen opis Jezusovega slovesnega prihoda v Jeruzalem.
Ta dogodek nam je tako znan, da dostikrat spregledamo dva Lukova malo bolj skrita poudarka.
V prvem poudarku smo vzpodbujeni, naj ohranjamo dobre stike s prijatelji:
Ste se že kdaj vprašali, zakaj so lastniki v vasi tik pred Jeruzalemom dovolili, da sta si učenca sposodila njihovega oslička? ... Ker so bili Jezusovi prijatelji.
Čeprav je bil Jezus Božji sin (ali pa prav zato), se je dobro zavedal dragocenosti dobrih prijateljev.
In četudi je bil kar precej zaposlen, si je vzel čas, da je ohranjal prijateljstva s številnimi ljudmi.
Poleg tega se je zavedal tudi pomembnosti prijateljstva z Bogom Očetom.
Kako redno je gojil to prijateljstvo, ne vemo. Iz Evangelijev pa vidimo, da si je od časa do časa vzel intenziven čas za Boga Očeta. Včasih se je z njim pogovarjal (molil) tudi celo noč.
V drugem poudarku pa Luka vsakega izmed nas sprašuje: "Na koga TI polagaš svojo gotovost?"
Luka je namreč zapisal, da je veliko ljudi razgrnilo svoje plašče na pot pred Jezusa.
V Jezusovem času je plašč pomenil gotovost. Če si imel plašč, si bil brez skrbi, tudi če te je noč ujela zunaj. Plašč je bil gotovost, da te ne bo zeblo.
Položiti plašč pred Jezusa pomeni, da na Jezusa polagam svojo življenjsko gotovost. – Še bolj preprosto povedano, da zaupam Jezusu, da ve, kaj dela, tudi če se meni zgodi kakšna neprijetna stvar. Veliko stvari lahko uredimo sami.
Toda ne vseh.
Že pri otrocih vidimo, da jih vzgojimo po svojih najboljših močeh, delajo pa včasih čisto drugače.
Zato vsaj takrat, ko nad nečem nimamo moči, tisto situacijo v zaupanju prepustimo Jezusu.
Marko Čižman
