Tudi letos smo na medgeneracijsko delavnico izdelovanja adventnih venčkov povabili stare starše. Vsako leto tako skupaj kot celotna vrtčevska skupnost zelo praznično vstopimo v adventni čas. Babica in dedek Mali sta z nami delila razmišljanje ob letošnji medgeneracijski delavnici.
Tako rada se odzoveva vabilu na druženje starih staršev in vnukov. Letos se za naju končuje (vsaj za nekaj časa) prečudovito obdobje, ko sva z vnuki spletala adventne venčke in vezala velikonočne butarice v Vrtcu Dobrega pastirja. S kakšnim veseljem in pričakovanjem sta naju vnukinji vsako leto povabili v vrtec na druženje, njuni starši pa posredovali vaše vabilo. Vsem iskrena hvala.
Čas mineva, trenutkov se ne da vrniti, globoki spomini, ki so zapisani v srcih, pa ostanejo. Čas, ki ga namenimo drug drugemu, je veliko darilo, ki se ga morda v hitenju vsakdana niti ne zavedamo.
Kako prečudovit adventni venček smo letos spletli v vrtcu, koliko toplih besed izmenjali s sosednjim omizjem, koliko otroškega navdušenja, smeha, veselja se je prepletalo po hodniku, jedilnici, vrtčevskih sobah. Med vsem tem pozitivnim živžavom pa je najina vnukinja hvaležno držala svoj venček in rekla: »Hvala mama in ata, res je lep moj venček.«
Ja, res … hvala tudi tebi, draga najina mala, da sva lahko s teboj v tvojem okolju, da te vidiva tukaj, kjer orješ prvo ledino svoje poti. Hvala vama, draga starša najinih vnukov, da sva povabljena v vaša življenja, kjer lahko prispevava svoj delež, kjer sva zaželena in sprejeta.
Hvala Vrtec Dobrega pastirja, da na stežaj opreš vrata, kamor imamo vstop tudi stari starši.
Želiva ti, dragi vrtec, še veliko uspešnih let, blagoslova in varstva. Želiva moči in modrih odločitev, vere in upanja in naj vse vas vedno varuje in nad vami bedi Dobri pastir.
Stara starša,
Blaženka in Matija Mali
