»Intercambio en Valencia« – to je bila stvar, ki sem se je poleg mnogih drugih izjemnih ekskurzij v zadnjem letu mojega šolanja na Škofijski klasični gimnaziji najbolj veselila. S projektom Erasmus+ sem dobila možnost, da za dva tedna odpotujem v Valencio. In to se je tudi zgodilo v začetku februarja 2024. Tja sem se odločila iti zato, ker sem si že od malega želela še bolj stopiti v stik s špansko kulturo in tamkajšnjimi ljudmi.

Moje potovanje se je začelo z nočno vožnjo do letališča v Trstu, kjer sem imela zelo zgoden jutranji let do Frankfurta, kjer sem kasneje prestopila na letalo za v Valencio. Tam me je na letališču pričakala družina gostiteljica, s katero sem se tekom izmenjave res zelo lepo ujela. Ravno nekaj dni pred mojim prihodom so učenci šole, ki sem jo obiskovala, začeli z izpitnim obdobjem. Kajti šolski sistem v Španiji poteka malo drugače. Srednja šola oziroma gimnazija je obvezna le do 16. leta. Nato pa se lahko odločiš za še nadaljnji dve leti šolanja, ki ti omogočita kasnejši vpis na univerzo. Šola, ki sem jo obiskovala, je precej podobna naši, saj gre za pol privatno katoliško gimnazijo. Prav tako kot mi imajo tudi oni pred začetkom pouka navado, da se priporočijo ter zahvalijo Bogu. Tem jutranjim mislim rečejo »Buenos dias« in so precej daljše kot naše molitve v šoli. En dan so imeli celo videoposnetek z evangelijem. Po ogledanem posnetku pa je profesor sam od sebe začel debato glede teme in smo se neverjetno sproščeno celo uro pogovarjali le o jutranji molitvi. Pouk tam poteka res sproščeno. Res je bilo zanimivo videti te različne navade. Učenci si lahko v zadnjem letu šolanja izberejo smer predmetov, če lahko temu tako rečem, ki jih bolj zanimajo. Saj imajo podobno kot matura na koncu šolanja izpit, ki mu rečejo »el examen de PAU«, in glede na to, kar izberejo na začetku leta, bodo nato te predmete imeli tudi na izpitu. Sama sem se odločila, da bom obiskala čim več predmetov, saj nisem imela na razpolago zelo veliko časa, da bi se bolj posvetila določenemu predmetu. Vsi profesorji, res vsi so bili do mene zelo prijazni in so me lepo sprejeli. Tudi z učenci imajo zelo prijeten, človeški odnos. To mi je res padlo v oči. V šoli imajo tudi zelo veliko gledališko dvorano, kjer vsako leto prirejajo razne muzikale in gledališke igre. Enkrat je sredi pouka prišla nadzorna profesorica ter rekla, da moramo vsi takoj iti v to dvorano, saj nam je ena skupina pripravila neko gledališko predstavo. Tako da smo pustili vso snov in se lepo odpravili proti dvorani. Poleg tega imajo ogromno telovadnico ter zunanje igrišče, kjer se cele dneve igrajo otroci nižjih razredov. Največja razlika, ki jo najprej opaziš glede njihove šole in naše, je ta, da imajo otroci v prvih dveh triadah, če se ne motim, obvezno uniformo. Kar se mi zdi zelo pametno. In seveda, ne smem pozabiti na to, da imajo znotraj celega kompleksa tudi cerkev, saj gre za katoliško šolo bratov salezijancev.

Ves čas moje izmenjave sem govorila španščino. Čeprav jo že precej govorim, so mi včasih kakšne besede ušle iz glave ali sem jih morala razložiti, da so razumeli, kaj želim povedati, ampak mi je to res ogromno pomagalo pri mojem znanju španščine.

Družina gostiteljica je bila res zelo prijetna in so mi razkazali veliko kotičkov Valencie in bližnjih krajev. Ker imam sama tudi zelo rada potovanja in spoznavanje novih mest, sem se en dan tudi čisto sama odpravila na krajši potep po ulicah Valencie. Kot mesto je zelo lepa, celoten ambient, ljudje, vse je tako zanimivo in unikatno. Še posebej pa je izvrstna španska kulinarika. Španci so res mojstri v pripravi jedi. Ko se sprehajaš skozi nove, nepoznane ulice, je neverjetno, koliko različnih novih stvari vidiš v tamkajšnji kulturi. Zelo sem hvaležna tudi za to izkušnjo, da sem spoznala življenje v kraju, kot je Valencia, iz prve roke, da sem res videla, kako domačini tam živijo, kakšen je njihov vsakdan. Saj če greš v nek kraj le na počitnice, gledaš na stvari in na vse skozi čisto druge oči in nam je marsikdaj realna slika malo prikrita.

Res sem hvaležna naši šoli, da mi je ponudila to enkratno možnost izmenjave tekom dijaških let, saj sem se iz nje naučila res ogromno novih stvari. Poleg tega sem spoznala tudi kopico novih ljudi, s katerimi sem še danes v stiku in mi zelo veliko pomenijo. Zagotovo je to eno izmed lepših doživetij tekom šolanja na Škofijski in tudi spomin, ki ga bom vedno nosila s seboj ter bila zanj hvaležna. Gracias por todo Valencia.

P. S.: Če se le da, čisto vsakemu priporočam, da se odloči za Erasmus+ izmenjavo. Verjemi, ne bo ti žal (tudi če si v 4. letniku – matura ni tako grozna, kot pravijo).

Nataša Magister