22. - 25. april

14. - 17. april 

Ponedeljek

Torek

Sreda

Četrtek

Petek

Prehrano v Vrtcu Dobrega pastirja sestavljajo naslednji obroki:

• zajtrk (8.00),
• dopoldanska malica (10.00),
• kosilo (11.00–11.30),
• popoldanska malica (14.00).

Dopoldansko malico dva dni v tednu sestavlja zelenjavni krožnik, dva dni sezonsko sadje in en dan sadni, sadno zelenjavni ter mlečni napitki (sveže sadje v kombinaciji z jogurtom ali mlekom).

PRINAŠANJE HRANE V VRTEC – PRAZNOVANJE ROJSTNIH DNI

OTROCI V VRTEC NE NOSIJO HRANE, SLADKARIJ IN PIJAČE.

Ob praznovanju rojstnega dneva se namesto hrane lahko prinese družabno igro, igračo, knjigo, zgoščenko … Tako se na zdrav in ustvarjalen način poveselimo s slavljencem.

DIETNA PREHRANA

Potrebo po dietni prehrani ugotovi zdravnik specialist in izpolni potrdilo o medicinsko indicirani dieti, ki ga starši predložijo vodstvu vrtca in organizatorju prehrane. Dietni obroki za otroka se pripravljajo izključno na podlagi tega potrdila. Dietna prehrana se pripravlja v skladu z zmožnostmi.

Priporočila in potrdilo za medicinsko indicirane diete

Starši otrok, ki potrebujejo dietno prehrano, so dolžni:

• pred vstopom otroka v vrtec opozoriti na prehranske posebnosti otroka z zdravniškim potrdilom otrokovega pediatra oz. alergologa (zdravnika uradne medicine),
• organizatorju prehrane in ravnateljici prinesti zdravniško potrdilo uradne medicine, iz katerega je razvidno, na katera živila je otrok alergičen,
• organizatorja prehrane in ravnateljico obvestiti o kakršnikoli spremembi v dieti,
• pred začetkom novega šolskega leta prinesti novo zdravniško potrdilo (razen v primeru trajnih preobčutljivosti in alergij).

KONTAKT organizator prehrane

• g. Jure Laznik ([email protected])

USTREZNA PREHRANA 

Prehrana otrok je načrtovana v skladu z najnovejšimi sodobnimi znanstvenimi in strokovnimi dognanji. Glavni namen je spodbujanje zdravega načina prehranjevanja za optimalni razvoj otrok in trajnostnega prehranjevanja z ozirom na okolje in podnebje v katerem živimo. Tekom vzgojno izobraževalnega procesa ozaveščamo otroke s primernimi dejavnostmi ter gradimo pozitiven in spoštljiv odnos do hrane. S tem izboljšujemo prehranske vzorce otrok in zmanjšujemo izbirčnost.

V zgodnjem obdobju ima prehrana velik vpliv na zdravje otrok. Otrokove izkušnje s hrano v predšolskem obdobju so ključne za oblikovanje prehranskih navad in s tem zdravih izbir tudi v odrasli dobi.

Spodbujamo uravnoteženo prehranjevanje, kar pomeni, da je hrana raznovrstna, varna in kakovostna.

Prehrano izvajamo v skladu z veljavnimi smernicami in poudarjamo:

• Pestro sestavljene jedilnike po veljavnih strokovnih priporočilih, da otroci spoznavajo različne okuse, barve, vonjave in teksture hrane.
• Vključevanje sveže in toplotno obdelane zelenjave v večino obrokov.
• Vključevanje rib v obliki namazov, filejev ali omak.
• Vključevanje pasteriziranega mleka in mlečnih izdelkov, ki ne vsebujeno dodanega sladkorja.
• Nadomeščanje zadostnih količin tekočine organizmu z vodo, mineralno vodo in nesladkanim čajem.
• Pripravo živil brez dodanega sladkorja, brez dodane soli oz. samo toliko, da je hrana senzorično bolj sprejemljiva
• Zmerno vključevanje vlakninsko bogatih živil (polnozrnata žita in izdelki ter stročnice)
• Hrano, ki je sesekljana oz. drobno zrezana (npr. meso v trakovih ali grobo mleto, manjše testenine, sadje rezano na koščke itn.)
• Ustrezno urejen prostor za uživanje hrane.
• Razvijanje kulture prehranjevanja (sproščeno in mirno vzdušje, vzdrževanje reda in čistoče, higiena rok, ločevanje odpadkov).
• Zmanjševanje odpadne in zavržene hrane.
• Naročanje sezonskih in lokalnih živil v čim večji meri.
• Ponujanje nepredelane in manj predelane hrane z izboljšano sestavo.
• Pripravo enotnih obrokov, ne po okusu posameznikov.
• Pri prehranjevanju so vzgojiteljice otrokom zgled in pomembno vplivajo na oblikovanje prehranskih navad.

Ustrezen način prehranjevanja prikazuje prehranska piramida, ki poudarja tudi vsakodnevno gibanje. Piramida z razvrščenimi skupinami živil nam sporoča, katera živila naj uživamo zelo pogosto, v vsakem obroku in vsak dan in katera živila naj uživamo zelo redko oziroma izjemoma. Torej poudarek je na pogostosti in ne na količini.

Prehranska piramida

Vas zanima kakšen je zdrav krožnik? Pomembno je, da zaužijemo hrano iz različnih skupin živil in v ustreznih količinah. Največ prostora na krožniku ima zelenjava, ki s svojimi hranilnimi snovmi deluje varovalno in omogoča zdrav razvoj. Poleg vitaminov in mineralov, sta sadje in zelenjava pomemben vir prehranskih vlaknin. Ključne pa so tudi beljakovine, maščobe in ogljikovi hidrati. Za vzdrževanje nujno potrebne tekočine v telesu je najprimernejša voda in nesladkani naravni napitki.

Kako sestavimo zdravo porcijo?

Ne pozabimo:

• Pri uživanju hrane bodimo vedno zmerni.
• Hrano uživajmo sede, počasi in z užitkom.
• Za mizo se obnašajmo kulturno in spoštujmo tisto, kar so nam pripravili drugi.
• Zaužijmo 5 obrokov na dan, vmes pa pustimo želodcu počivati 3 do 4 ure.
• Izobražujmo se na področju prehrane.
• Za zdravo prehranjevanje uporabljajmo zdravo pamet.

DOKUMENTI

• Smernice za prehranjevanje v VIZ

Smernice za prehranjevanje v VIZ 2024

Trudimo se za čim bolj kvalitetno sodelovanje med vrtcem in starši, kar je pogoj za dobro počutje otrok in hkrati usklajevanje in dopolnjevanje vzgoje doma in v vrtcu.

K posameznim dejavnostim bomo tekom leta povabili tudi stare starše. Preko različnih ustvarjalnih delavnic bomo tako omogočali lepa in sproščena medgeneracijska druženja otrok, staršev in starih staršev.

• Postopno uvajanje otrok – za starše novincev organiziramo uvodni sestanek, kjer starše seznanimo z delovanjem vrtca in s posebnostmi uvajanja. Starši so ob vključitvi otroka v vrtec določen čas skupaj z otrokom v oddelku in postopoma podaljšujejo čas samostojnega bivanja otroka v vrtcu.
• Informiranje staršev (oglasna deska, spletna stran, e-pošta, vsakodnevna izmenjava informacij ob prihodu in odhodu otrok), pogovorne ure, roditeljski sestanki (september, januar).
• Kotiček za starše (članki, revije, kotiček za zdravje …).
• Predavanja za starše (»Vzgajajmo skupaj« – v sodelovanju z ostalimi enotami) .
• Dejavnosti v organizaciji staršev (glasba ob prihodu otrok v vrtec, organizacija in izvedba različnih dejavnosti za otroke, klavirska spremljava na prireditvah, gasilci, izobraževanja za kolektiv …), akcija podarim – dobim, prinašanje materiala v vrtec.
• Zbiralna akcija papirja in druge akcije, ki bodo organizirane v sodelovanju s starši (dobrodelne akcije staršev iz sveta staršev …).
• Kip Marije in kip svete Družine potuje po vrtčevskih družinah.
• Športni nahrbtnik potuje po vrtčevskih družinah.
• Medgeneracijska delavnica izdelovanja butaric in adventnih venčkov.
• Športno popoldne s starši, sv. maša na prostem.
• Zaključna prireditev in slovo bodočih prvošolcev.

 

SVET STARŠEV

Svet staršev predlaga nadstandardne programe, daje soglasje k predlogu o nadstandardnih storitvah, daje mnenje o predlogu programa razvoja vrtca in o letnem delovnem načrtu, razpravlja o vzgojno-izobraževalni problematiki, obravnava pritožbe staršev v zvezi z vzgojno-izobraževalnim delom in voli predstavnika v svet zavoda.

Predstavniki posameznih skupin v svetu staršev so izvoljeni na prvem roditeljskem sestanku skupin v mesecu septembru.

PREDAVANJA ZA STARŠE

Pod zavihkom “VZGAJAJMO SKUPAJ” najdete vabila na predavanja za starše, ki jih organiziramo v Zavodu sv. Stanislava.

Uvodno srečanje z vzgojiteljicama skupine
Približno teden dni pred vključitvijo otroka v vrtec vas bosta vzgojiteljici skupine povabili na srečanje. Z vzgojiteljicama se boste dogovorili o poteku uvajanja in se pogovorili o svojem otroku: ali je že bil v varstvu, kako se tolaži ali uspava, ali ima dudo, stekleničko, tolažilno igračko, kakšen ritem prehranjevanja in spanja ima, kako se hrani, kaj rad je, kako se odziva v novih situacijah, o njegovih navadah, o njegovih najljubših igračah, igrah in drugih posebnostih (alergijah, dietah, boleznih, zdravstvenih posebnosti …).

Vprašajte vse, kar vas zanima, kajti vaše zaupanje v vrtec se prenaša na otroka.

Potek uvajanja

Uvajanje poteka v dogovoru z vzgojiteljico vašega otroka. Čas prisotnosti otroka v vrtcu počasi podaljšujemo in krajšamo čas prisotnosti starša. Tako pri otroku postopoma razvijemo zaupanje do novih oseb in okolja.

Kdo naj uvaja?

Pomembno je, da se starša dogovorita, kdo bo uvajal otroka v vrtec. Navadno otroka uvaja mama, se je pa že izkazalo, da se otrok na spremembo lažje in hitreje navadi ob očetu.

Prihranite si nekaj dni dopusta za uvajanje svojega otroka v vrtec; tako boste mirnejši in se boste svojemu otroku lažje posvetili.

Začetne težave ob uvajanju bodo kmalu minile. Otrok bo rad hodil v vrtec, rad bo imel svoje vzgojiteljice in vrstnike. Čeprav je otroku v vrtcu lepo in se veliko nauči, pa vrtec ne more nadomestiti topline in ljubezni, ki ju je otrok deležen v družini.

1. STAROSTNO OBDOBJE

Navajanje na novo okolje

Vstop otroka v vrtec je pomemben in čustveno zahteven dogodek tako za otroke kot tudi za starše.
Otrok je čustveno navezan na svoje starše, želi jih imeti v svoji bližini, zlasti v novem okolju. Najbolj varno se počuti v znanem okolju, v bližini svojih staršev in ko življenje teče po ustaljenem redu (dnevna rutina).

Na spremembe ga je treba navajati postopno. Otrok doživlja svet okoli sebe tudi skozi doživljanje najbližjih (če je starše strah, je strah tudi njega).
V uvajalnem obdobju bo nekaj časa morda občutljivejši in bolj razdražljiv. Želel bo imeti starše ves čas ob sebi, morda bo nemirno spal in zavračal hrano. Lahko celo zboli.

Doma bo potreboval več pozornosti, potrpežljivosti in nežnosti. Pomembno je sodelovanje staršev in vzgojiteljice, starši naj v odnosu do vzgojiteljice vzpostavijo zaupanje.

O vrtcu se z otrokom pogovarjajte, opogumljajte ga, ne kažite mu lastnega strahu in negotovosti, ker otrok to čuti.

Priporočamo:

V otrokovo življenje v času uvajanja ne vnašajte še kakšnih drugih sprememb (nova soba, navajanje na kahlico, odvzem dude, prenehanje dojenja …) ali zahtev, s tem bi otroka dodatno obremenili. Za druge spremembe bo še čas, ko se bo otrok v vrtcu dobro počutil.
V vrtec prinesite dudo ali tolažilno igračko, s katero se otrok tolaži ali ga pomirja pred spanjem.
Starši se pred igralnico (v garderobi) poslovite od otroka in ga pogumno in odločno, a mirno in z ljubeznijo oddajte vzgojiteljici.

Pri vratih se ne obirajte in ne kukajte skozi okna, ker vas bodo otroci gotovo opazili. Pomembno je, da, ko oddate otroka, odidete iz vrtca oz. iz vidnega dosega otroka. Če bo otrok močno in neutolažljivo jokal, vas bomo poklicali.
Mamice, ki še dojite, postopoma otroka navajajte na to, da v času, ko bo v vrtcu, ne dojite.
Uvajanja ne prekinjajte, če ni nujno potrebno (bolezen).
Poskusite ustvariti stalen ritem prihodov in odhodov iz vrtca. To daje otroku občutek varnosti in zaupanja. Držite svoje obljube.
Doma otroku posvetite več časa in pozornosti. Tako mu boste pomagali, da bo hitreje pridobil zaupanje in se lažje vživel v vrtec. Naj vas ne skrbi, ne boste ga razvadili.
Ko pridete ponj v vrtec, mu omogočite, da se odzove in sprosti napetost (npr. z jokom).

2. STAROSTNO OBDOBJE

Navajanje na novo okolje
Vstop otroka v vrtec je pomemben in čustveno zahteven dogodek tako za otroke kot tudi za starše.

Otroci drugega starostnega obdobja (3–6 let) se hitreje prilagodijo novim okoliščinam, nekateri pa vseeno potrebujejo več časa.
Pogosto svojo stisko izražajo z jokom ob ločitvi, z dolgim poslavljanjem, zahtevajo veliko pozornosti, odklanjajo tolažbo odraslih, družbo vrstnikov, hrano.
Pojavi se lahko vedenje, ki ga je otrok v svojem razvoju že prerasel (močenje postelje, sesanje prsta …).
Včasih se težave pojavijo kasneje in ne takoj ob vstopu v vrtec.

Priporočamo:
V otrokovo življenje v času uvajanja ne vnašajte še kakšnih drugih sprememb (nova soba …) ali zahtev, s tem bi otroka dodatno obremenili. Za druge spremembe bo še čas, ko se bo otrok v vrtcu dobro počutil.
Omogočite mu, da v vrtec prinese igračo, na katero je navezan.
Starši se pred igralnico (v garderobi) poslovite od otroka in ga pogumno in odločno, a mirno in z ljubeznijo predate vzgojiteljici.
Pri vratih se ne obirajte in ne kukajte skozi okna, ker vas bodo otroci gotovo opazili. Pomembno je, da, ko oddate otroka, odidete. Če bo otrok močno in neutolažljivo jokal, vas bomo poklicali.
Uvajanja ne prekinjajte, če ni nujno potrebno (bolezen).
Poskusite ustvariti stalen ritem prihodov in odhodov iz vrtca. To daje otroku občutek varnosti in zaupanja.
Držite svoje obljube. Obljubite samo tisto, kar veste, da boste lahko izpolnili.
Doma otroku posvetite več časa in pozornosti. Tako mu boste pomagali, da bo hitreje pridobil zaupanje in se lažje vživel v vrtec. Naj vas ne skrbi, ne boste ga razvadili.
Ko pridete ponj v vrtec, mu omogočite, da se odzove in sprosti napetost (npr. z jokom).
Prebirajte knjige o vrtcu.
Spodbujajte ga, da govori o vrtcu ali izrazi morebitne stiske s pomočjo igre in risbe.